Ljudje se radi zanašamo na lastno racionalnost, a ta sklop slikovito prikazuje, kako hitro naša kritična presoja odpove ob stiku z novo tehnologijo in medijskim senzacionalizmom.
Zgodbe nas popeljejo skozi zgodovino človeške naivnosti, kjer slepo zaupanje v strojno nezmotljivost in medijsko avtoriteto ustvarjata idealne pogoje za trdovratne mite ter neutemeljene moralne panike.
Od iracionalnega strahu ob prihodu prvih tehnologij do iskanja preprostih medijskih grešnih kozlov za kompleksne družbene probleme – ta sklop dokazuje, da največja nevarnost pogosto ne tiči v napravah samih, temveč v naši površnosti, strahu pred novim in nagnjenosti k iskanju čudežnih bližnjic.
Britanska žetev špagetov: Ta slavna televizijska potegavščina popolno ilustrira človeško psihološko ranljivost, saj zaradi slepega zaupanja v avtoriteto uglednega medija pogosto povsem izklopimo lastno kritično presojo in osnovno logiko.
Vile iz Cottingleyja: Zgodnji fotografski ponaredki dokazujejo našo zgodovinsko nagnjenost k naivnemu prepričanju, da tehnološke naprave ne morejo lagati in da so slike vedno in nujno objektiven odsev resničnosti.
Therac-25 in slepo zaupanje v kodo: Odstranitev fizičnih varovalk z medicinske naprave je postala tragičen opomin, da programska oprema ni nikoli popolnoma nezmotljiva in ne sme biti edina črta obrambe pri varovanju človeškega življenja.
Sousa in strah pred posneto glasbo: Zgodovinski odpor legendarnega skladatelja proti fonografu nas uči, da vsaka nova inovacija ob svojem prihodu sproži iracionalen družbeni strah pred izgubo naše temeljne človeškosti.
Moralna panika zaradi stripov: Cenzura tiskanih medijev v petdesetih letih prejšnjega stoletja jasno kaže na stalno in škodljivo potrebo družbe po iskanju preprostih grešnih kozlov za kompleksne probleme odraščajoče mladine.
Mit o videoigrah in strelskih pohodih: Vztrajno in povsem neutemeljeno povezovanje virtualne zabave s fizičnim nasiljem služi politiki kot izjemno priročna dimna zavesa, s katero se elegantno izogne reševanju resničnih sistemskih težav v družbi.
Mozartov učinek: Medijsko napihovanje drobne in omejene znanstvene raziskave je ustvarilo lažen globalni mit o vzgajanju genijev, ki ga je industrija igrač dolga leta izkoriščala za kovanje ogromnih dobičkov na račun starševskih strahov.
Mehurček spletnih podjetij (.com): Ekstremen borzni zlom ob koncu devetdesetih let opozarja na nevarnost tehnološke evforije, ko vlagatelji zaradi medijskega pompa povsem pozabijo na preverjanje dejanske vrednosti novih podjetij.
Mit o zlatih ribicah in pozornosti: Razširjena medijska primerjava človeške zbranosti z živalmi banalizira sicer resen problem digitalne preobremenjenosti in ustvarja neutemeljeno paniko namesto iskanja pravih rešitev za upravljanje časa.
Mit o Kitajskem zidu in boksarski vstaji: Izmišljena ameriška novica, ki naj bi povzročila revolucijo na drugem koncu sveta, je šolski primer evrocentrične arogance, kjer mediji sami sebi pripisujejo moč, ki je v resnici sploh nimajo.
Mit o porastu nasilja ob finalu ameriškega nogometa: Trdovratno preživetje lažne in napačno razumljene statistike priča o tem, kako hitro se neresnična informacija usidra v javnosti, če izkorišča že zakoreninjene in splošno sprejete družbene predsodke.
Mit o nacionalnem zlomu (Tulipanomanija): Zgodovinska analiza borznega padca cen cvetja razkriva, da so tiskovine in verski voditelji namerno napihnili dogodek, da bi ga lahko priročno uporabili kot vzgojno in moralistično svarilo pred pohlepom.