Empirična analiza medijske pismenosti in prepoznavanja dezinformacij
O študiji
OCEAN DEZINFORMACIJ je pilotska študija, ki prikazuje, kako mladi v Sloveniji prepoznavajo resnične in lažne informacije. Poudarja ranljivost tem, kot so migracije, gospodarstvo in digitalna pismenost, ter opozarja na vpliv družbenih omrežij pri širjenju manipulativnih vsebin.
Poudarki študije
Ranljiva področja
Najbolj problematične za dezinformacije so teme o migracijah, gospodarskih kazalnikih in digitalni pismenosti, kjer javnost pogosto nima dostopa do jasnih in zanesljivih podatkov.
Vpliv vira informacij
Mladi, ki se informirajo prek družbenih omrežij (TikTok, Instagram), so bistveno bolj dovzetni za manipulativne vsebine kot tisti, ki uporabljajo klasične medije.
Formula manipulacije
Učinkovite dezinformacijske kampanje temeljijo na treh gradnikih – sprožanju čustev, uporabi stereotipov in ponavljanju sporočil – kar omogoča, da se lažne informacije zasidrajo v javnem diskurzu.
