Kaj se je zgodilo?

V začetku devetnajstega stoletja so angleški tekstilni delavci, znani kot luditi, začeli razbijati stroje v tovarnah. Tradicionalna zgodovina jih prikazuje kot neuke nasprotnike napredka, ki so se slepo bali tehnologije.

Resnica pa je bila ekonomska: delavci niso sovražili strojev, temveč to, da so lastniki tovarn tehnologijo uporabili izključno za znižanje plač, zaposlovanje neizučenih otrok in uničenje težko priborjenih delavskih pravic.

Luditi so zahtevali, da se povečan dobiček, ki ga ustvari tehnologija, pravičneje razdeli. Njihov upor je bil jasen odgovor na ekonomski model, ki je tehnološki napredek videl le kot sredstvo za povečanje bogastva elit na račun siromašenja navadnih ljudi.

Zgodba je izjemno aktualna danes, ko se družba sprašuje, kdo bo imel finančno korist od umetne inteligence in robotike – vsi državljani ali zgolj lastniki programskih algoritmov.

Nauk zgodbe: Tehnologija se v ekonomiji pogosto uporablja kot orožje za razvrednotenje človeškega dela in koncentracijo bogastva.

Predlogi izboljšav

Posameznik: S povezovanjem v sodobne delavske in sindikalne organizacije lahko bistveno pripomore k temu, da imajo zaposleni besedo pri uvajanju novih tehnologij na delovnem mestu.

Industrija: Da bi se izognila stavkam in padcu morale, bi morala podjetja uvajati tehnologijo kot orodje za opolnomočenje delavcev, ne pa le kot sredstvo za njihovo poceni nadomestitev.

Odločevalci: Pritisnjeni z zahtevami po socialni pravičnosti morajo prilagoditi davčne politike tako, da se izjemna produktivnost avtomatizacije prelije v krajši delovni čas in blaginjo celotne družbe.