Kaj se je zgodilo?

Henry Ford je v začetku dvajsetega stoletja uvedel tekoči trak za množično proizvodnjo avtomobilov.

Ta izjemna tehnološka inovacija je drastično skrajšala čas izdelave in pocenila izdelek do te mere, da si ga je lahko privoščil povprečen delavec v tovarni. S tem se je rodila sodobna ekonomija množične potrošnje in dvignil se je življenjski standard.

Vendar je imela ta mehanska učinkovitost izjemno visoko ceno za samega delavca. Delo je postalo neznosno monotono, ponavljajoče se in razosebljeno – delavec ni bil več obrtnik s celovitim znanjem, temveč zgolj podaljšek stroja, ki je ves dan opravljal en sam, neskončno ponavljajoč se gib.

Ta model uči, da tehnološka optimizacija sicer prinese ekonomsko blaginjo in poceni izdelke, a hkrati osiromaši človeško izkušnjo ustvarjanja in poglobi odtujenost zaposlenih. 

Nauk zgodbe: Tehnološka učinkovitost prinaša ekonomsko blaginjo, a hkrati radikalno spremeni naravo in dostojanstvo dela.

Predlogi izboljšav

Posameznik: Z vseživljenjskim iskanjem znanj, ki presegajo rutinska opravila, si ohrani osebno in tržno vrednost v svetu, ki ga nenehno avtomatizirajo stroji.

Industrija: Podjetja bi morala načrtovati delovne procese tako, da so osredotočeni na človeka; tehnologija naj prevzame nevarna in monotona dela, delavcu pa naj ostane prostor za nadzor in ustvarjalnost.

Odločevalci: Kot odgovor na zahteve sindikatov morajo sprejeti in izvajati zakonodajo, ki preprečuje popolno izčrpavanje delavcev v visoko avtomatiziranih in nadzorovanih industrijskih okoljih.