Kaj se je zgodilo?

Pred izumom Gutenbergovega tiskarskega stroja v petnajstem stoletju so imele monopol nad znanjem in informacijami izključno verske in politične elite, saj so bile knjige ročno prepisane, izjemno drage in redke.

Tiskarski stroj je to dinamiko moči popolnoma preoblikoval, saj je omogočil masovno in hitro razmnoževanje besedil po dostopni ceni.

Hitro širjenje besedil v lokalnih ljudskih jezikih je navadnim ljudem omogočilo dostop do idej, ki so bile prej zanje nedosegljive.

To je tehnološko omogočilo in pospešilo reformacijo, znanstveno revolucijo in kasnejši prehod v moderno demokracijo, s čimer dokazuje, da sprememba medijske tehnologije neizbežno pripelje do rušenja starih in okostenelih avtoritet. 

Nauk zgodbe: Tehnologija, ki zniža stroške dostopa do informacij, neizbežno preoblikuje centre moči v družbi.

Predlogi izboljšav

Posameznik: Zavedati se mora privilegija prostega dostopa do informacij na spletu in ga aktivno uporabljati za iskanje raznolikih virov, s čimer zmanjšuje vpliv modernih algoritmičnih priporočil.

Industrija: Medijska in tehnološka podjetja bi morala podpirati odprte standarde in odprto kodo ter se izogibati praksam, ki znanje zaklepajo zgolj za tiste z najvišjo plačilno zmožnostjo.

Odločevalci: Slišati morajo zahteve civilne družbe po nevtralnosti interneta in preprečevati poskuse cenzure, saj je prost pretok informacij osnovni pogoj za delovanje demokratičnega nadzora