Kaj se je zgodilo?

Leta 1899 so ameriški časopisi na naslovnicah objavili povsem izmišljeno senzacionalno novico, da bo tamkajšnja vlada v celoti porušila znameniti Veliki kitajski zid, in sicer zato, da bi na njegovem mestu konzorcij ameriških podjetij zgradil moderne ceste.

Leto kasneje se je na Kitajskem zgodil silovit in krvav upor proti tujcem, zahodni zgodovinarji in mediji pa so nemudoma sklenili zgodbo: ta lažna ameriška novica naj bi dosegla tamkajšnje prebivalstvo, izzvala nacionalni gnev in tako neposredno sprožila dogodke, danes znane kot boksarska vstaja.

Sodobni raziskovalci so to logiko zavrgli kot popolno izmišljotino, saj tamkajšnja vlada in prebivalstvo ameriške novice sploh niso opazili, vzroki za upor pa so bili izključno lokalni in povezani s sušo ter kolonializmom.

Ta zgodovinski mit o vsemogočni zahodni novici so dejansko ustvarili in vzdrževali zahodni novinarji sami, preprosto zato, da bi lastnim pisanjem pripisali bistveno večjo globalno pomembnost, kot so jo v resnici imeli.

To je odličen primer medijske zaverovanosti vase, kjer medij sam sebe obravnava kot glavni motor zgodovine, čeprav v resnici ni imel nikakršnega vpliva. 

Nauk zgodbe: Zahodni mediji imajo dolgo zgodovino pripisovanja globalnih političnih dogodkov svojemu vplivu, tudi ko so te povezave popolnoma izmišljene.

Predlogi izboljšav

Posameznik: Z ohranjanjem kritičnosti do domačih interpretacij globalnih dogodkov se lahko zave kompleksnosti sveta, ki se ne vrti vedno okoli zahodnih novic in interesov.

Industrija: Mednarodna dopisništva se morajo pri razlagi kriz nujno in pretežno opirati na poznavanje lokalnih virov in kultur ter se izogniti pretiranemu osredotočanju na lasten kulturni vpliv.

Odločevalci: Državni in zunanji politiki pri sprejemanju odločitev ne smejo slediti zgolj medijskim poenostavitvam tujih konfliktov, temveč morajo prisluhniti poglobljenim analizam strokovnjakov za določena območja