Kaj se je zgodilo?

Vodja največjega družbenega omrežja je spremenil globalno ekonomijo medijev tako, da je ustvaril platformo, kjer lahko posamezniki in podjetja vsebine delijo povsem brezplačno. V zameno pa je omrežje posrkalo in usmerilo k sebi skoraj vsa razpoložljiva svetovna oglasna sredstva.

Ker so algoritmi platforme začeli nagrajevati predvsem objave, ki sprožajo jezo in šok, so uveljavljeni lokalni časopisi izgubili tako bralce kot ključne oglasne prihodke.

To je povzročilo nastanek tako imenovanih informacijskih puščav, kjer celotne pokrajine nimajo več nobenega neodvisnega novinarja, ki bi nadzoroval lokalne politike ali poročal o korupciji v skupnosti.

Ekonomski model brezplačnih tehnoloških gigantov je tako posredno, a neizbežno prizadel lokalno demokracijo, saj so ti privatizirali ves dobiček od obiska na spletu, ogromne stroške ustvarjanja kakovostnih informacij pa prepustili propadajočim uredništvom. 

Nauk zgodbe: Če je tehnologija za uporabnika brezplačna, to pogosto pomeni ekonomsko in demokratično uničenje tistih, ki dejansko ustvarjajo kakovostno vsebino.

Predlogi izboljšav

Posameznik: Z neposrednim finančnim plačilom ali naročnino na vsaj en lokalni oziroma preiskovalni medij zagotovi, da njegova skupnost ne ostane brez nadzora nad lokalno oblastjo.

Industrija: Da bi tehnološki velikani preprečili popoln razpad zaupanja in poplavo dezinformacij na lastnih platformah, morajo del ogromnih oglasnih prihodkov pošteno vrniti tistim, ki te vsebine ustvarjajo.

Odločevalci: Pritisnjeni s strani ogrožene civilne družbe morajo zakonsko zavezati največje spletne platforme, da medijem plačujejo pravično nadomestilo za vsakodnevno prikazovanje in uporabo njihovih novic.