Kaj se je zgodilo?

V osemnajstem stoletju so po Evropi prikazovali šahovski avtomat z imenom Mehanski turek, v katerem pa se je v resnici skrival človek, ki je premikal figure.

Po tem zgodovinskem ponaredku je današnje tehnološko podjetje poimenovalo spletno platformo, ki podjetjem omogoča najem na tisoče slabo plačanih ljudi po vsem svetu za opravljanje drobnih digitalnih nalog, kot je ročno označevanje slik.

Zgodba razkriva sodobno ekonomijo nevidnega dela, kjer platforme pogosto prodajajo storitve čudežne avtomatizacije in umetne inteligence, medtem ko se v ozadju zanašajo na nevidno in popolnoma nezaščiteno človeško delovno silo v revnejših državah.

To uči, da najnovejša tehnologija pogosto ne odpravlja težaškega ali ponavljajočega se dela, temveč ga le spretno skrije in preda tistim, ki so zanj plačani najmanj. 

Nauk zgodbe: Za vsako na videz pametno in samostojno tehnologijo se pogosto skriva nevidno, podplačano in razosebljeno človeško delo.

Predlogi izboljšav

Posameznik: Če potrošnik zahteva etično poreklo digitalnih storitev enako kot to počne pri oblačilih ali kavi, pritisne na blagovne znamke, da prevzamejo odgovornost za celotno dobavno verigo.

Industrija: V izogib obtožbam o izkoriščanju bi morala tehnološka podjetja vsem svojim nevidnim delavcem zagotoviti poštene in poenotene standarde plačila, ne glede na to, iz katere države delujejo.

Odločevalci: V sodelovanju z mednarodnimi organizacijami morajo vzpostaviti zakonodajo za digitalno delo, ki gigantom onemogoča izmikanje delovnopravnim obveznostim prek tovrstnih posredniških platform.