Kaj se je zgodilo?

Ideja, da povprečen človek zavestno uporablja zgolj skromnih deset odstotkov zmogljivosti svojih možganov, je nedvomno eden najbolj trdovratnih in pogosto navajanih konstruktov na svetu.

Izvor mita je nejasen, vendar se je z neverjetno hitrostjo razširil prek zgodnjih oglasov za tečaje samopomoči ter motivacijskih knjig, ki so ljudem agresivno obljubljale, da bodo s pomočjo posebnih vaj ali skrivnih tehnik aktivirali preostali, skriti potencial in s tem dosegli popoln življenjski uspeh. Kasneje je ta isti mit na velika platna prenesla filmska industrija.

Medicinska in biološka stroka sta že zdavnaj, ob pomoči sodobnih slikovnih tehnologij, neizpodbitno dokazali, da je trditev popoln nesmisel – človek neprestano uporablja domala vse dele možganov, saj imajo vsi svojo nezamenljivo funkcijo.

Mit ostaja živ in močan zgolj zato, ker je ekonomsko izjemno koristen in privlačen za vedno nove industrije biološkega optimiziranja in prodajalce prehranskih dopolnil, ki želijo trgu nenehno prodajati čudežne rešitve za biološko pomanjkljivost, ki v resnici sploh ne obstaja. 

Nauk zgodbe: Tehnološka in velnes industrija pogosto uporablja priljubljene, a psevdoznanstvene medijske mite za uspešno prodajo izdelkov, ki obljubljajo čudežne bližnjice.

Predlogi izboljšav:

Posameznik: Z usvojitvijo osnovnega znanja iz naravoslovja postane imun na marketinške manipulacije in prihrani denar, ki bi ga sicer zapravil za nekoristne izdelke in čudežne metode za izboljšanje učenja.

Industrija: Podjetja in vplivneži morajo svoje trditve o kognitivnem izboljšanju nujno podpreti s priznanimi strokovnimi študijami in ne smejo izkoriščati naravne človeške želje po preprosti poti do uspeha.

Odločevalci: Ob pomoči tržnih inštruktorjev morajo odločno regulirati in preganjati oglaševanje, ki očitno in namerno uporablja dokazane znanstvene neresnice z namenom zavajanja in izkoriščanja potrošnikov.