Kaj se je zgodilo?

Slavni in neštetokrat navedeni telegram ameriškega medijskega mogotca Williama Randolpha Hearsta, ki naj bi ga poslal svojemu ilustratorju na Kubo (“Vi priskrbite slike, jaz bom priskrbel vojno”), je verjetno najbolj citirana anekdota o vsemogočnosti tiskanih medijev.

Kljub temu zgodovinarji neizpodbitno ugotavljajo, da tega telegrama v arhivih ni in da je bila zgodba skoraj zagotovo izmišljena s strani rivalskega novinarja več let kasneje.

Miti o takšnih vsemočnih medijskih lastnikih se obdržijo desetletja, ker nam kot družbi ponujajo izjemno preprosto in privlačno razlago za kompleksne in krvave politične dogodke.

Ljudje namreč radi verjamemo, da nekdo iz ozadja vleče vse vrvice, s čimer pa hitro spregledamo prave razloge za začetek vojn – ti so običajno globoki geopolitični in ekonomski interesi države.

Zgodba nas jasno uči, da je precenjevanje moči medijev in pripisovanje čarobnih sposobnosti posameznikom lahko enako zavajajoče kot njihovo podcenjevanje. 

Nauk zgodbe: Precenjevanje neposredne moči medijev nas pogosto oslepi za globlje politične procese, ki dejansko povzročajo zgodovinske preobrate.

Predlogi izboljšav

Posameznik: S preseganjem preprostih teorij o vsemogočnih posameznikih v ozadju se lahko bolj premišljeno posveti preučevanju dejanskih gospodarskih in političnih sil, ki oblikujejo naš svet.

Industrija: Zgodovinarji in novinarji se morajo strogo opirati na dokazljive primarne vire in prenehati s ponavljanjem privlačnih legend, ki zgolj hranijo njihov lasten mitološki pomen.

Odločevalci: Nositi morajo polno odgovornost za politične in vojne odločitve države, namesto da se pred javnostjo in zgodovino izgovarjajo na nevzdržen pritisk senzacionalističnih medijev.