Kaj se je zgodilo?

Zasnova sodobnih spletnih algoritmov temelji na prilagajanju vsebin posamezniku: sistem nam kaže tisto, za kar predvideva, da nam bo všeč, da bi nas čim dlje zadržal na strani.

To psihološko pomeni, da smo nenehno obkroženi z informacijami, ki pritrjujejo našim obstoječim prepričanjem (potrditvena pristranskost), medtem ko so drugačna stališča sistematično odstranjena iz našega vidnega polja.

Posledica tega je nastanek tako imenovanih odmevnih komor, kjer dobi posameznik občutek, da vsi mislijo enako kot on, kar vodi v radikalizacijo in nezmožnost dialoga.

Psihološko nas to dela bolj nestrpne in agresivne, saj vsako drugačno mnenje dojemamo kot napad na očitno resnico, kar dolgoročno razkraja tkivo strpne demokratične družbe. 

Nauk zgodbe: Tehnologija, ki nam kaže le tisto, kar želimo slišati, nas psihološko izolira in spodkopava temelje demokratičnega dialoga.

Predlogi izboljšav

Posameznik: Z namernim iskanjem virov in branjem avtorjev, s katerimi se morda ne strinja, prebije svoj informacijski mehurček in ohranja zmožnost kritičnega razmišljanja.

Industrija: Da bi preprečile razpad družbenega zaupanja, bi morale platforme prilagoditi algoritme tako, da poleg priljubljenih vsebin uporabnikom redno ponujajo tudi preverjena nasprotna stališča.

Odločevalci: Na zahteve civilne družbe morajo zakonsko zahtevati vpogled v delovanje priporočilnih algoritmov in preprečiti poslovne modele, ki temeljijo izključno na radikalizaciji uporabnikov.