Ustvarjanje odporne družbe proti dezinformacijam ni le naloga posameznikov, temveč zahteva tudi aktivno oblikovanje družbene kulture, ki temelji na solidarnosti, medsebojni pomoči in odgovornosti. Pomembno je, da se napadeni posamezniki in organizacije podpirajo med seboj, mediji in politiki pa prevzemajo odgovornost za natančno in preverjeno poročanje. Poleg tega mora javni sektor, vključno z državnimi institucijami in civilno družbo, aktivno sodelovati pri razkrinkavanju dezinformacij, saj le tako lahko skupaj gradimo zaupanja vredno in varno javno okolje.
Krepitev medijske in digitalne pismenosti
Za učinkovito preprečevanje širjenja dezinformacij je ključnega pomena celovito izobraževanje državljanov na vseh ravneh – od otrok in mladine do odraslih ter javnih uslužbencev. To vključuje medijsko pismenost, ki razvija kritično mišljenje, sposobnost preverjanja virov in prepoznavanja zavajajočih informacij, ter zdravstveno pismenost kot podvrsto medijske pismenosti, ki posameznikom pomaga pravilno ocenjevati zdravstvene informacije. Pismenost lahko najbolje dosežemo z vključitvijo teh vsebin v šolske kurikulume in programe za odrasle, s čimer se dolgoročno krepi odpornost celotne družbe proti dezinformacijam.
Institucionalna in pravna zaščita
Pomemben del boja proti dezinformacijam je močnejša institucionalna in pravna zaščita posameznikov ter javnega prostora. To vključuje dosledno kaznovanje sovražnega govora, blatenja in širjenja neresnic, ki posegajo v dostojanstvo, ter uvedbo bolj konsistentne policijske prakse glede prijav groženj. Prav tako je ključno izboljšati dostop do brezplačne pravne pomoči, da se vsi, ne glede na finančne zmožnosti, lahko branijo pred napadi, ter povečati odgovornost spletnih platform za širjenje dezinformacij. Takšna sistemska ureditev omogoča zaščito ogroženih posameznikov in krepi pravno in družbeno odpornost proti zavajajočim informacijam.
Podpora strokovnjakom in javnim osebam
Za učinkovito soočanje z dezinformacijami je pomembno zagotoviti strokovno in sistemsko podporo javnim osebam in strokovnjakom. To vključuje oblikovanje komunikacijskih podpornih ekip, ki pomagajo pri pripravi jasnih in učinkovitih sporočil, ter vzpostavitev mrež psihološke in pravne pomoči, ki nudijo podporo žrtvam dezinformacij. Poleg tega je ključno vzpodbujati kulturo dialoga in spoštljivega javnega govora v politiki, saj ustvarjanje spoštljivega okolja zmanjšuje napetosti in preprečuje širjenje zavajajočih ali sovražnih vsebin. Takšna podpora krepi odpornost posameznikov in institucij ter omogoča bolj premišljeno in učinkovito komunikacijo v javnem prostoru.
Družbena kultura in solidarnost
Za dolgoročno zmanjševanje vpliva dezinformacij je ključnega pomena spodbujanje solidarnosti in medsebojne pomoči med napadenimi posamezniki in organizacijami. Poleg tega je pomembno krepiti odgovornost medijev in politikov, da ne širijo laži, namigovanj ali zavajajočih informacij, ter aktivno vključevati javne institucije – kot so Državni zbor, vlada in civilna družba – v proces razkrinkavanja dezinformacij. Takšen celosten pristop omogoča ustvarjanje zaupanja vrednega javnega prostora, krepi odpornost družbe in zmanjšuje škodljive posledice lažnih vsebin.